Korošci smo zelo ponosni na mesnate ocvirke, ki jim pravimo »tovsti grumpi« in jih jemo tople ali mrzle s kruhom. Ocvirki so seveda ena od značilnih spremljevalnih jedi ob kolinah, tako kot znameniti »mežerle ali mežerli«, topla zapečena jed, ki jo pripravlamo iz drobovine, narezanega in v mleku namočenega kruha, jajc, smetane in začimb. Pripravljamo jo v obliki kroglic ali v pekaču, nekateri zavijejo drobovinsko zmes tudi v svinjsko mrežico, kar spominja na »mavžlje«, znane na celotnem alpskem območju Slovenije. Mežerle lahko postrežemo kot samostojno jed ali k okisanemu ali praženemu krompirju. V nekoliko odmaknjeni preteklosti naj bi »mežerle ali mavžlje« pripravljali iz ovčje drobovine kot okusno malico ob večjih kmečkih delih.
Na Koroškem smo predvsem znani po pripravi močnatih, slanih ali sladkih žepkov oz. krapcev, napolnjenih z različnimi nadevi. Imenujemo jih »nudlni«, podrobneje jih razlikujemo po nadevih: »kvočevi« (nadev iz kuhanih in osladkanih suhih hrušk in ponekod žganja), češpljevi (nadev iz svežih kuhanih ali suhih narezanih češpelj), jabolčni (nadev iz svežih naribanih ali suhih jabolk), sirovi (skutni nadev z jajci in pehtranom), »rpičevi« (krompirjev nadev z maslom, jajci, ocvirki, poprom in majaronom).
V sklopu tipičnih koroških jedi ponujamo tudi ajdove žgance, kipjenke (vzhajanci), rpičevo (krompirjevo) juho in hrenovo omako z govedino.
Iz vlečenega testa pripravljamo kuhane »povitneke« z različnimi nadevi in jih postrežejo slane ali sladke.
Koroška s svojimi dolinami in gorami seveda ni vinorodna pokrajina, zato je najbolj značilna pijača mošt, ki ga pridelamo kot brezalkoholnega ali nizko alkoholnega iz stisnjenih jabolk in (ali) hrušk. Sami pridelamo tudi različne vrste sadnih sokov in domačih žganj (slivovo, sadjevo).
